Denarna socialna pomoč

Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Določena je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji.

Upravičenci

Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če bivate v Republiki Sloveniji in ste:

  • državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • oseba, ki lahko uveljavljajo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,
  • hkrati pa nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, in aktivno rešujete svojo socialno problematiko.

Višina

Od 1. 8. 2017 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 297,53 evrov.

Informativna višina denarne socialne pomoči v letu 2017 (cenzus), je za:

status po ZSVarPre
utež znesek €*
prvo odraslo osebo ali samsko osebo ali odraslo osebo, ki je v institucionalnem varstvu 1 297,53
prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec** 1,28 380,84
prvo odraslo osebo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec 1,56 464,15
samsko osebo med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljeno pri zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi ter imajo starši dovolj lastnih sredstev za preživljanje 0,7 208,27
samsko osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali je starejša od 63 let (ženska) oziroma 65 let (moški), ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi 0,76 226,12
vsako naslednjo odraslo osebo 0,57 169,60
vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec 0,85 252,90
vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec 0,71 211,25
prvega otroka, ki je najstarejši 0,76 226,12
vsakega naslednjega otroka 0,66 196,37
povečanje za vsakega otroka v enostarševski družini, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema 0,2 59,50

Za družino se denarna socialna pomoč določi tako, da se seštejejo zgoraj navedeni zneski, ki pripadajo posameznim družinskim članom, nato pa se od tega odštejejo skupni dohodki posameznih družinskih članov, če jih imajo.  Upoštevajo se dohodki, prejeti v zadnjih 3 ali 4-12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge. Kot vrednost premoženja se upošteva njegova vrednost na dan vložitve vloge.

Dodeljevanje denarne socialne pomoči

Denarna socialna pomoč se dodeli:

  • za določen čas (1-12 mesecev)
  • trajno (osebam trajno nezmožnim za delo – po mnenju invalidskih komisij)

Krivdni razlogi

Do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.

Zmanjšanje denarne socialne pomoči

Center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi ali družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen, ker:

  • ima prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po tem zakonu, kateri omogočajo preživetjeje najmanj 30 dni v bolnišnici ali drugi ustanovi, v kateri ji je zagotovljena celodnevna oskrba, in sama ni zavezana k plačilu ali je zavezana k delnemu plačilu stroškov,
  • živi z osebami oziroma ji pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, ali je njeno preživetje zagotovljeno na drug način.

Denarna socialna pomoč se ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (14.000,00 EUR).

Povečanje denarne socialne pomoči za dodatek za pomoč in postrežbo

Upravičencu do denarne socialne pomoči, ki mu je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in ne prejema dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, se denarna socialna pomoč poveča za dodatek za pomoč in postrežbo (po ugotovitvah invalidske komisije pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Premoženje, ki se ne upošteva:

  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost NE presega ali dosega višino 120.000 EUR,
  • če imajo vlagatelj in osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, v lasti več stanovanj, se kot premoženje pod pogoji iz zgornje točke ne upošteva le tisto stanovanje, kjer ima stalno prebivališče večina oseb; v primeru, da je na več stanovanjih prijavljeno enako število oseb pa tisto, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče,
  • vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo (npr. motorno kolo) do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (8.191,68 EUR),
  • vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino 75 % bruto minimalne plače,
  • kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja (katastrski dohodek),
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
  • denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi (trenutno 866,43 EUR) oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2500 eurov,
  • denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od 2500 eurov, oziroma družina do 3500 eurov
  • če je samska oseba ali če je oseba v družini trajno nezaposljiva, trajno nezmožna za delo ali so starejša od 63 let za ženske in 65 let za moške in ni zaposlena.

Dodeljevanje denarne socialne pomoči / trajanje pravice

Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči.

Dodeli se za obdobje:

  • od 1 do 3 mesecev: ko je vloga vložena prvič,
  • od 1 do 6 mesecev: v primeru ponovne vloge (prejemanje denarne socialne pomoči brez presledkov), če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve ostale nespremenjene,
  • za 1 leto: če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca,
  • trajno: za osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo, ali v starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške in ki je brez premoženja, upoštevanega po ZUPJS ali je v institucionalnem varstvu in tudi njeni družinski člani izpolnjujejo enake  pogoje.

Spremembe in vračila

Upravičenec mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je zanjo izvedel.

Denarna socialna pomoč, ki jo je upravičenec prejel na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila odpravljena ali razveljavljena, je v višini razlike med prejeto denarno socialno pomočjo in denarno socialno pomočjo, do katere je upravičen na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč in jo je upravičenec dolžan vrniti.

Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine

Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik stanovanja (ali stanovanjske hiše), v katerem dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 EUR ter je v zadnjih 24 mesecih od meseca vložitve vloge (šteto od 1. 2. 2017) več kot osemnajstkrat prejel denarno socialno pomoč, je lahko upravičen do denarne socialne pomoči le, če:

  • center za socialno delo odloči, da si s tem stanovanjem ali stanovanjsko hišo preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati (zlasti npr. nasilje v družini, začet postopek odtujitve in razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje in podobno)
  • dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve VSEH nepremičnin, katerih lastnik je, v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva
  • ter če izpolnjuje ostale zakonsko določene pogoje.

Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije se torej NE opravi avtomatično, ampak na podlagi SOGLASJA stranke in šele v primeru, če je stranka upravičena do denarne socialne pomoči na podlagi zgoraj navedenih pogojev. To velja tudi za varstveni dodatek.

Omejitev pri dedovanju

Če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je bil zapustnik prejemnik denarne socialne pomoči pred 1. 2. 2017, velja naslednje:

  • Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč za več kot 12 mesecev, se za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje premoženja zapustnika omeji tako, da se višina dane pomoči zmanjša za 12 najvišjih mesečnih zneskov prejete pomoči, nato pa zmanjša še za 1/3 dane pomoči.
  • Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč za 12 ali manj mesecev, se terjatev do zapuščine ne uveljavlja. Izredna denarna socialna pomoč in njeni dve obliki – izredna denarna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in po smrti družinskega člana (posmrtnina), se ne vračata.
  • Če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je bil zapustnik prejemnik denarne socialne pomoči po 1. 2. 2017, velja naslednje:
    • Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč, ker je imel v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo, v katerem ali kateri je dejansko prebival IN imel prijavljeno stalno prebivališče IN katerega ali katere vrednost je presegala 120.000 evrov IN ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, se za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje premoženja zapustnika omeji v celoti.

Izbris zaznamb velja za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek: Vrhovno sodišče Republike Slovenije bo po uradni dolžnosti (sodelovanje stranke ni potrebno) izbrisalo vse že vpisane zaznambe in ustavilo vse začete postopke vpisa. V primeru, da vam je že bila izdana odločba o upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, kjer je v izreku določeno, da se vpiše zaznamba na nepremičnini v vaši lasti ali v lasti vašega družinskega člana, center za socialno delo pa še začel postopka vpisa v zemljiško knjigo, izbris zaznambe s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije po uradni dolžnosti ni možen, zato bo center za socialno delo v spis zadeve vložil uradni zaznamek o tem, da se postopek vpisa zaznambe v zemljiško knjigo ne bo izvedel.