Oprostitev plačila soc. varst. storitev

Namen:

Po prvem odstavku 100. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo 2, so upravičenci in drugi zavezanci storitev institucionalno varstvo dolžni plačati, na zahtevo upravičenca do storitve in vlogo za oprostitev za zavezanca pa center za socialno delo, ki je pristojen za upravičenca, odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitev v skladu z merili, ki jih je predpisala Vlada Republike Slovenije z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev in v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/2011).

Center za socialno delo na podlagi materialnega stanja vlagatelja določi višino oprostitve in prispevkov k plačilu socialno varstvene storitve, prav tako odloči o višini oprostitve in prispevkov k plačilu za zavezance, ki so vložili zahtevo za oprostitev za plačilo socialno varstvene storitve.

Pogoji in merila:

  • vrednost opravljene storitve,
  • višina ugotovljenega dohodka v skladu z ZUPJS (obdavčljivi in drugi našteti v 12. členu). Upoštevajo se le dohodki upravičenca oz. zavezanca ter njegovega zakonca, od ostalih družinskih članov pa ne; upošteva se tudi tisti del dohodka od prodaje nepremičnine, ki ni bil vložen v nakup druge nepremičnine.
    meja socialne varnosti (znesek, ki mora upravičencu in njegovim družinskim članom ostati za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev)
  • plačilna sposobnost
  • prispevek k plačilu storitve

Oprostitev upravičenca se določi kot razlika med vrednostjo storitve in njegovim prispevkom, oprostitev zavezanca pa kot razlika med višino oprostitve upravičenca in prispevkom zavezanca v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Na podlagi Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev je zavezanec fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.

Če prispevek upravičenca in zavezanca oziroma zavezancev ne zadostuje za pokritje storitve, razliko med vrednostjo storitve in prispevki upravičenca in zavezancev doplača občina oziroma Republika Slovenija, glede na v zakonu navedene pogoje.